Prihajate iz Irana. Kako ste se znašli v Ljubljani?
Sem iranski Kurd, rojen v Mahabadu, v Iranu. Po končanem magisteriju na fakulteti za strojništvo v Teheranu sem se odločil nadaljevati študij v Evropi in se prijavil na univerze v Avstriji, Sloveniji in Španiji, kjer sem od vseh treh fakultet dobil pozitiven odziv. Univerza v Ljubljani je bila prva univerza, ki se je odzvala moji prošnji za nadaljevanje študija in že po prvem dnevu v Ljubljani sem vedel, da je to kraj, kjer si želim ostati. Glavni razlog sta bili prijaznost in dobrosrčnost prebivalcev Ljubljane.

Kako ste postali projektant v oddelku konstrukcije v podjetju Kolektor Etra?
Svoje prve izkušnje z delom sem nabiral že v Iranu, kjer sem imel kot eden izmed najboljših študentov v letniku priložnost delati kot izvršni vodja proizvodnje v eni največjih tovarn v Iranu, imenovani Varziran. V Sloveniji sem se nato vpisal na doktorski študij na Fakulteti za strojništvo, vzporedno pa sem še enkrat opravil magisterij na isti fakulteti, smer proizvodno strojništvo. Po zaključenem magisteriju sem prejel informacijo, da imajo v podjetju Kolektor Etra odprto delovno mesto inženirja. Ker me je področje transformatorjev zelo zanimalo in sem imel izkušnje z delom na programski opremi za 3D modeliranje in oblikovanje, sem se prijavil na delovno mesto in bil sprejet. Tako sem leta 2018 začel kot študent v oddelku konstrukcije in bil kasneje tudi redno zaposlen.

Kakšne so prednosti in slabosti vašega dela?
Na splošno bi bilo najbolje reči, da so prednosti dela kontinuirano in usklajeno timsko delo, umirjeno in profesionalno okolje, slabosti pa nizka mobilnost med delom in sedenje za računalnikom.

Kakšni so vaši hobiji v prostem času?
Že od majhnega obožujem ekipne športe, zato sem se profesionalno ukvarjal najprej z nogometom, kasneje pa z odbojko. V Sloveniji sem nadaljeval z odbojko, opravil tečaje za trenerja in tako pridobil najvišjo stopnjo za treniranje odbojke na svetu, FIVB III. Rad imam tudi plavanje, berem o zgodovini in se ukvarjam z glasbo.

Kateri so vaši največji dosežki na športnem področju?
Odbojko v Sloveniji sem začel trenirati v klubu Ljubljana Volley. V zadnjih treh letih je klub dosegal izjemne rezultate in veliko naših igralcev je dobilo povabilo v slovensko reprezentanco. Dosegli smo prvo mesto v tretji državni ligi in U15 v prvi državni ligi Slovenije. V letu 2020 mi je uspelo skupaj z ekipo ACH Volley, na katero sem izjemno ponosen, postati prvak lige MEVZA (Middle European Volleyball Zonal Association), podprvak slovenske prve lige, podprvak slovenskega pokala in sodelovati v Ligi prvakov CEV. Veliko svojih uspehov v Sloveniji sem dosegel s pomočjo sodelavcev in prijateljev, za kar jim bom večno hvaležen.

Pred kratkim ste prejeli slovensko državljanstvo. Kaj vam to pomeni?
Vsi športni dosežki so mi skupaj s pomočjo trenerske komisije Odbojkarske zveze Slovenije omogočile, da sem s strani slovenske vlade ter Ministrstva za šolstvo in šport dobil slovensko državljanstvo. Resnično sem v vse svoje uspehe vložil veliko časa in truda, zato mi je v veliko čast in poklon, da sem lahko prejel to častno državljanstvo Slovenije.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Moje življenje je razdeljeno na dve veji: inženirstvo in šport. Z vidika inženirstva si želim postopoma napredovati in s časoma sprejemati bolj odgovorne naloge v podjetju. V športu pa si želim novih znanj na področju trenerstva v odbojki, da bom lahko v naslednjih letih kot glavni trener vodil eno od najboljših odbojkarskih ekip v Evropi.

Kako bi s štirimi besedami opisali podjetje Kolektor Etra?
Kakovost, napredek, upanje in mir.

Zakaj ste se odločiti napisati učbenik?
Izhajam iz akademske družine, kjer so me vzgojili, da je učbenik del učnega procesa. Dolžnost predavatelja je, da učni proces izpelje v celoti; torej tudi, da napiše učbenik. Učbenik v slovenščini za to področje sicer obstaja, vendar je bil napisan za drugo ustanovo in za drugačen, čeprav podoben učni načrt. Zato sem se počutil dolžnega napisati učbenik, kjer bo zbrana snov, ki jo predavam in ki jo nenazadnje tudi preverjam na izpitu. Na Visoki šoli za proizvodno inženirstvi izobražujemo inženirje in ne specialistov za mehaniko. Tega se zavedam in temu je prilagojen tudi celoten pedagoški proces. Tudi izpit, seveda.

O čem teče beseda v učbeniku?
Učbenik govori o mehanskih nihanjih diskretnih in zveznih sistemov. Primer: če udarimo po mizi, miza zaniha. Torej, kako se sila udarca z roko po mizi prenese na celotno nihanje mize in kako ta miza niha. Namenjen je študentkam in študentom na Visoki šoli za proizvodno inženirstvo v Celju, ki omenjene vsebine poslušajo pri mojem predmetu.

Od kje ste črpali informacije?
Vsebino za pisanje sem črpal iz znanja pridobljenega s samostojnim študijem in iz tistega, ki so mi ga predali moji učitelji na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani ter na podlagi lastnih zapiskov priprav na predavanja pri predmetu ter raznih drugih virov. Lahko bi rekel, da je učbenik plod poznavanja področja, ki je rezultat dolgoletnega raziskovalnega in pedagoškega dela.

Koliko časa je potrebno od začetka pisanja do končne izdaje knjige?
V mislih sem začel razvijati idejo že pred tridesetimi leti, čas korona virusa pa sem izkoristil, da sem knjigo tudi dejansko napisal. Osem mesecev svojega prostega časa po službi sem namenil pisanju, nato pa je sledilo še dodatno leto urednikovanja. Uskladiti je bilo potrebno vse strokovne, jezikovne in oblikovalske popravke z različnimi strokovnjaki.

Kaj vam pomeni poučevanje?
Poučevanje je bilo že od samega začetka službovanja del mene. Je dejavnost, v kateri uživam. Predajanje znanja mlajšim generacijam je izjemno pomembno. S tem učbenikom želim mojim študentom pomagati osvojiti obravnavano snov, uspešno opraviti izpit in predvsem biti v okviru svojega profesionalnega dela razgledan in uspešen.

Kako ste sploh prišli na idejo, da bi poleg svojega rednega dela še poučevali?
Zelo rad opravljam svoje delo v podjetju Kolektor Etra, vendar pa sem po letih premora pogrešal raziskovanje in poučevanje. Na omenjeni šoli se je v nekem trenutku pojavila potreba po predavatelju za predmet, katerega vsebina je moje ožje strokovno področje. Poklicali so me in vprašali, če me delo zanima. Prositi se nisem dal.

Kako vam izkušnje v raziskovanju in poučevanju pomagajo pri vsakdanjem delu?
Pri delu na trenutnem delovnem mestu mi vsekakor pomagajo domače in mednarodne izkušnje, predvsem kar se tiče razumevanja bogastva medčloveških odnosov. Smatram, da brez razumevanja slednjih, ni dobrega vodje in vodenja. Pomaga pa tudi to, da sem v letih raziskovanja in poučevanja izostril samodisciplino, organiziranost in sistematičnost ter izvežbal svoj um za reševanje problemov. Pri tem seveda menim, da problem in izziv nista sopomenki. Ali je problem izzivalen ali zgolj nadloga, je odvisno predvsem od dojemanja tistega, ki se z njim sooča. Na probleme gledam kot na nekaj, s čimer se da spopasti. Večinoma jih torej dojemam izzivalno. Težji kot je problem, večji je izziv, slajše je, ko ga uspešno razrešim. Optimizem, vztrajnost in borbenost veljajo. Na koncu je zmeraj vse dobro. Če trenutno ni, to samo pomeni, da še ni konec!